Sergej Glinkov se je rodil v Kievu leta 1963. Leta 1981 se je preselil v Italijo, kjer je končal študij slikarstva na Akademiji za lepe umetnosti in za arhitekturo pri beneški IUAV. Od leta 1984 se je udeležil mnogih skupinskih in je priredil številne samostojne razstave v Evropi in v ZDA. Zmagal je na številnih mednarodnih slikarskih natečajih.
Danes se dejavno udeležuje teoretsko-kritične razprave o sodobni umetnosti v okviru predavanj in udeležb v televizijskih oddajah.
»Njegove »vsebine« so neživa miselna jedra, zastrta predgovorna ozračja, laskanja siren in šamanov. Glinkov snuje umetnino s tolikšno intelektualno preobremenitvijo, da je sleherna omemba resničnosti in njene verodostojne upodobitve stvar diskusije, in se zaradi tega opazovalec nagiba k prepoznavanju lastnih semantičnih pričakovanj, najskrivnostnejših pomenov in minimalnih opravičil.
Glinkov je umetnik namenov, »razgraditvenih« prijemov, ozračij polnih pričakovanj, kot obljuba časa, ki se šele ustvarja, kot jecljanje ustvarjanja. Vsaka na platnu upodobljena oblika je za umetnika zgrešena priložnost za tišino, zasnova, ki nakazuje nepopolno vračanje k predhodno obstoječim vizijam.
Vsa njegova dela se pretežno izražajo skozi »grmenje tišine«, s slovnico razuma, sicer vpeto v »odsotnosti«, ki pa izraža lastna hotenja skozi neskončne barvne razslojenosti. Pod tem pogojem njegova umetnost sledi svoji usodi med neštetimi trenutki izčrpljujočih površin, s katerimi spreobrnitev v barvni ploskvi, ki ga izvaja zaustavljanje luči v barvah, lahko odstira ploskve in podobe v nenehnem spreminjanju, s katerimi neprestani spodrsljaji lahko omogočijo beg iz samovolje nujnosti, iz prvotnih vtisov, iz osvobojenega čustva.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar