sreda, 26. januar 2011

Pier Toffoletti

Pier Toffoletti

Pier Toffoletti se je rodil leta 1957 v Videmski pokrajini. Njegova strast za slikarstvo je zelo zgodnja, in leta 1976 diplomira iz uporabne umetnosti, ter leta 1979 odpre oglaševalno agencijo, v kateri dela kot kreativec v propagandnih akcijah, in kot režiser televizijskih spotov.

Sodeluje z lokalnimi televizijskimi hišami, in realizira kratke risanke. Toffoletti se izmenično ukvarja s slikarstvom in s speleologijo. Niz potovanj v Srednji in v Južni Ameriki, opravljenih od 1992. do 1994. leta, označuje začetek pomembne spremembe, ki Toffolettija pripeljejo ponovno do slikarstva. Leta 2003 se udeleži prireditev Art Philadelphia, International Expo v New Yorku, razstave “La meraviglia dell’arte” v kraju Fiesole, ki jo organizira Asashi Art Comunication iz Tokia, in priredi nekaj samostojnih razstav v prireditvenih prostorih Telemarket v Bologni in v kraju Montecatini Terme.

Leta 2004 organizira svojo prvo samostojno razstavo na osrednjem sedežu UBS v Ženevi, se udeleži prireditve Art Insbruck, in samostojno razstavlja v Villi Mozart v Milanu, v Art Center v Miamiju, Florida, ter v Museum des Notscher Kreises v Notschu, Avstrija. Njegovo slikarstvo je zelo cenjeno v ZDA in na Japonskem.

Toffoletti se dobro zaveda, da umetnost, s svojo sposobnostjo vnovičnega pojavljanja in reproduciranja, izraža stalen proces spremembe, in niha med prilagoditvami ter med ustvarjalnim eksperimentiranjem. S tem poudarja svobodo umetnika, ki se sooča brez omejitev in pridržkov s svojimi notranjimi vizijami, s svojimi nemiri in s potrebo po »potovanju« po neznanih ali le sanjskih poteh. Pier ponudi svojo ustvarjalno pot kot »verodostojno« umetniško okolje med nestvarnostjo in spominom, med iskanjem zabrisanih sledi in pojavljanjem neke formalne in jezikovne estetike, ki uporablja izrazna sredstva sodobnega časa.

Tako se njegova umetnost povzpne, in oživi entiteto, ki jo je čas pokvaril, ter jo spremeni v zgleden predlog oblik in barv. Podobe, izpraskani znaki na snovne podlage, makro podobe smehljajočih se obrazov, so le priložnost, stilistični izgovor za poudarjanje svojstvenega jezika sodobnosti, znotraj nekega umetniškega »ustvarjanja«, ki presega kolektivno predstavo današnjih stilov.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar