Slikar France Slana se je rodil 26. oktobra 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru. Leta 1929 se je družina preselila v Split, a se je 1939-ega vrnila nazaj v Slovenijo natančneje v Ljubljano. Aprila 1944 se je na Gorenjskem vključil v NOB, kjer je kot dober risar kmalu postal član grafične tehnike. Od leta 1945 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici. Nekaj let je deloval kot ilustrator pri Mladinski knjigi, od leta 1951 dalje pa deluje kot svobodni umetnik. Samostojno je prvič razstavljal leta 1953 v Ljubljani in od tedaj dalje pripravil več kot šestdeset samostojnih predstavitev in sodeloval na številnih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti doma in v tujini, kjer je prejel številna pomembna priznanja in nagrade, med njimi prvo nagrado za slikarstvo na II.sredozemskem bienalu v Aleksandriji leta 1957 in leta 1962 nagrado Prešernovega sklada. Ukvarja se z risbo, gvašem, tempero, pastelom, tapiserijo, ilustracijo in keramiko, v največji meri pa s slikanjem v olju in akvarelu. Živi in dela v Ljubljani.
France Slana je doživel drugo svetovno vojno in za razvoj njegove umetnosti so še precej bolj bistvena povojna desetletja; neprestane napetosti, ki so jih zaznamovale, so vedno znova grozile, da se bodo sprevrgle v nove, še bolj uničujoče spopade, ne nazadnje pa je bil to tudi čas naravnih katastrof, kakršen je bil skopski potres leta 1963; njegove posledice je umetnik spoznal neposredno in doživetje je v veliki meri vplivalo na njegov likovni izraz. Seveda pa obdobje še zdaleč ni bilo samo mračno: zaznamovalo ga je tudi popuščanje do nedavno grozečih vezi, ki je bilo v likovni umetnosti še bolj opazno kakor v drugih: vlada socialističnega realizma se je zaključila in ustvarjalci so začeli najprej posredno in potem neposredno spoznavati zahodno umetnost. V tej je bila še vedno prisotna zadnja od velikih predvojnih modernističnih smeri, surrealizem, ki je pomembno vplival tudi na oba nova vodilna tokova obdobja, na evropski informel in na ameriški abstraktni ekspresionizem. Pod vplivom teh smeri in kot posledica njegovih lastnih izkušenj so nastajala tudi v Piranu predstavljena abstraktna dela Franceta Slane, ki tako očitno odsevajo oba pola njegovega časa, tako težo stisk kakor neukrotljivi, nemalokrat revolucionarni optimizem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar